Prvi maj ni le praznik dela, ampak tudi praznik z močno razvito simboliko in bogato tradicijo. Njegove korenine segajo v leto 1889, nastal pa je v spomin na krvave proteste delavcev za osemurni delavnik v Chicagu leta 1886. Že leto kasneje so praznovanja potekala tudi v Sloveniji – v Ljubljani, Mariboru, Trstu in na Jesenicah. Praznovanje prvega maja je sčasoma dobilo specifično ikonografijo: kurjenje kresov, postavljanje mlajev in praznične pohode. Tradicija postavljanja mlajev sicer sega še dlje v preteklost – v čase, ko je pomenilo poklon prebujajoči se naravi in novemu življenju. Kresovi pa imajo še globlje, starodavne korenine v solarnih kultih, saj so ljudje s prižiganjem ognjev želeli pomagati soncu ohranjati njegovo moč, pove znan slovenski etnolog Janez Bogataj.
Prvi maj danes združuje preplet starih običajev in sodobnih vrednot. V ospredju so še vedno delavske pravice, solidarnost ter pomen dela, pa tudi druženje, veselje in skupnostni duh, ki ga krepijo kresovanja, glasba in postavljanje mlajev v številnih krajih tudi po Slovenskih goricah.
