V srcu Haloz, na vrhu griča, že več kot šest stoletij stoji bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. To ni le ena najlepših gotskih cerkva pri nas, temveč
V Župniji sv. Lenarta v Slovenskih goricah poteka obsežen projekt obnove strehe župnijske cerkve, ki je zaradi dotrajanosti in vremenskih vplivov nujno potreben. Več o samih delih in časovnem okvirju
15. avgusta, zaznamujemo ovali cerkveni praznik Marijino vnebovzetje, ki je tudi dela prost dan. Marija pa ima med Slovenci sicer posebno mesto. Ko nas je obiskal papež Janez Pavel II.,
Velikonočni čas, ki ga uvaja štiridesetdnevni post, je več kot le priprava na sam praznik. Je povabilo k poglobljenemu razmisleku o sebi, o naši vlogi v družbi in o svetu,
Marijino vnebovzetje – tudi veliki šmaren, velika maša, šmarno, velika gospojnica – je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih
Velika noč je praznik, ki prinaša obilo veselja – vernim in nevernim. Za kristjane je to praznik veselja in upanja, da se s smrtjo in našim bivanjem na zemlji, naše
15. avgusta bomo zaznamovali praznik Marijinega vnebovzetja, ki je tudi dela prost dan. Imenujemo ga tudi veliki šmaren, velika maša, šmarno ali velika gospojnica. Na ta dan se kristjani spominjajo,
