Številne slovenske občine v zadnjih letih poročajo o rekordno visokih proračunih, ki so izrazito investicijsko naravnani. Tako je tudi v Občini Gornja Radgona, kjer je županja Urška Mauko Tuš ob predstavitvi načrtov poudarila, da so k temu pomembno prispevali uspehi na razpisih in pridobivanje nepovratnih sredstev.
Kot je povedala, si bo leto 2025 zapomnila predvsem po tem, da so z enotnim pristopom in preudarnim načrtovanjem uspeli pod streho spraviti več velikih projektov, ki zdaj omogočajo jasen razvojni okvir za leto 2026. Proračun za leto 2026 je po njenih besedah vzdržen, razvojno naravnan in temelji na nadzorovanem zadolževanju:
Županja je ob tem še poudarila, da stanje ob začetku njenega mandata ni bilo enostavno, vendar je občini uspelo finance stabilizirati. Dodala je, da se občine soočajo tudi z novimi zakonskimi obveznostmi, med drugim z vzpostavitvijo dolgotrajne oskrbe, katere finančni učinki se bodo pokazali prav v letu 2026. Pomemben del proračuna ostaja namenjen najranljivejšim – predšolski vzgoji, osnovnemu šolstvu ter zagotavljanju varnih in sodobnih prostorov. V tem letu je predviden tudi nakup nove informacijsko-komunikacijske opreme za osnovni šoli Gornja Radgona in Negova. Kot je sklenila županja, občino čaka pestro in razvojno naravnano leto, polno izzivov, a tudi priložnosti, ki jih bo mogoče uresničiti le s sodelovanjem in premišljenim načrtovanjem.
