Velika noč, največji krščanski praznik, v Sloveniji poleg verskega pomena prinaša tudi bogato kulinarično tradicijo. Po 40-dnevnem postu praznik zaznamuje obilje na velikonočni mizi. Ob koncu posta torej pride čas za praznične dobrote, ki jih verniki tradicionalno odnesejo k blagoslovu.
Vsaka slovenska pokrajina doda svoj pečat – na Goriškem pripravljajo sladke kruhe v obliki ptičkov, v Beli krajini fuline, na Kozjanskem pa kruhovo potico. Tudi v Slovenskih goricah ta tradicija ostaja močno prisotna, velikonočna pojedina ni le kulinarični dogodek, temveč tudi simbol skupnosti, druženja in ohranjanja dediščine.
Prav praznična miza tako ostaja osrednji del velike noči, ki povezuje generacije in ohranja bogato slovensko tradicijo. Govori predsednica Društva kmečkih deklet in žena Cerkvenjak Lidija Šipek:
