Rejništvo naj bi bilo v osnovi kratkotrajno, dokler se razmere v domačem okolju otroka ne uredijo do takšne mere, da se bo lahko zopet vrnil domov. Otroci v rejništvu imajo praviloma stike s starši in drugimi svojci. Naloga rejniške družine je, da deluje kot družina, ki dopolnjuje biološko družino tam, kjer ta ne zmore, z njo sodeluje in ima do nje spoštljiv odnos.

Metka Gungl, strokovna delavka Centra za socialno delo Maribor, enote Lenart, nam je povedala, da imamo na območju, ki ga pokriva lenarška enota centra, 16 rejniških družin, v katerih je 33 otrok. povedala nam je tudi, kako postati rejnik in kakšno nalogo s tem prevzameš:

Število družin, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke, se je v zadnjih letih močno zmanjšalo. Ljudmila Perko je rejnica že več kot 30 let in čeprav to lepo poslanstvo prinese veliko skrbi in odgovornost, odtehtajo tisti lepi in prijetni občutki:

The post ZAKAJ VEČ DRUŽIN NE POSTANE REJNIŠKIH? appeared first on Radio Slovenske gorice.