Pust ni le čas veselja, temveč tudi priložnost, da otrokom približamo slovensko kulturno dediščino, je prepričana Vesna Sernec, vzgojiteljica v oranžni igralnici rdečega lenarškega vrtca. Otroke bomo lahko videli na sobotni občinski povorki, 14. februarja, kjer bo skoraj 600 udeležencev – staršev in otrok:

Pust je eden najbolj živahnih in priljubljenih praznikov v Sloveniji, ki združuje tradicijo, ustvarjalnost in skupnostni duh. Obdobje veselja, norčij in bogate etnološke dediščine se je na Ptuju začelo že s kurentovim skokom na svečnico, vrhunec dogajanja pa šele prihaja. Med kraji, kjer ta običaj živi s posebno energijo, pa je torej tudi Lenart. Govori Darja Ornik iz lenarške občinske uprave:

Vrtčevski pust združuje ustvarjalnost, veselje in ohranjanje slovenske tradicije med najmlajšimi. A s sobotno povorko praznovanje še ne bo končano: na pustni torek, 17. februarja, bo še mini vrtčevska povorka, ki se bo začela pred vrtcem in zaključila s pustnim rajanjem na parkirišču:

Pust ni le čas veselja, temveč tudi priložnost, da otrokom približamo slovensko kulturno dediščino, je poudarila vzgojiteljica Vesna, ob obisku otrok v našem studiu:

Vrtčevski pust tako še naprej združuje ustvarjalnost, veselje in ohranjanje slovenske tradicije med najmlajšimi.

The post PUSTNO VZDUŠJE V VRTCU LENART appeared first on Radio Slovenske gorice.

Za najštevilčnejšo masko v povorki sta tudi letos poskrbela Osnovna šola in Vrtec Lenart. Sodelovali so vsi učenci in učitelji, skupaj z vrtčevskimi otroki in vzgojiteljicami pa še starši.

Med skupinskimi maskami so se povorke udeležili še Kmetija in veterinarska inšpekcija iz Sv. Trojice, Čarovnice iz Jurovskega Dola ter kurenti iz Trnovske vasi, Rusa in pokači Cerkvenjak–Andrenci. Vse omenjene je občina tudi finančno nagradila za njihovo ustvarjalnost in predanost. Kot po navadi se je na povorki predstavila tudi Občinska uprava, letos kot Občinski čebelnjak s čebelarjem/županom na čelu.

Na sobotni povorki so se otroci lenarškega vrtca skupaj s starši in vzgojiteljicami našemili v palčke vseh vrst – od kuharjev do glasbenikov in vrtnarjev.

Otroci se bodo v tem tednu našemili še enkrat, del tradicije v vrtcu je namreč tudi pustna povorka in rajanje, ki ju v lenarškem vrtcu pripravijo na pustni torek. Takrat otroci nadenejo masko po lastnem izboru.

Vzgojiteljica iz Zelene igralnice Jasna Cungl nam je povedala, kakšen bo pri njih pustni torek:

FOTO: Maksimilijan Krautič

The post OTROCI IZ LENARŠKEGA VRTCA KOT PALČKI VSEH VRST ZAVZELI ULICE LENARTA NA SOBOTNI PUSTNI POVORKI appeared first on Radio Slovenske gorice.

Oba dneva bodo zaznamovali tudi v Cerkvenjaku, kjer so ravno pred tem, da naredijo letni načrt dogodkov v sodelovanju z lokalnimi društvi. Podrobneje župan Marjan Žmavc:

The post V CERKVENJAKU PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU appeared first on Radio Slovenske gorice.

Začetek pustnega časa pa naznanja še posebno mističen dogodek. Ob polnoči in ob soju ognja si kurenti prvič nadenejo zvonce ter z glasnim zvonjenjem pričnejo odganjati zimo in zlo. Gre za polnočni kurentov oziroma korantov skok, največ se jih ob tem zbere na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija – Zvonka Križaja v Budini:

Novopečeni princ ptujskega karnevala, že 19. po vrsti, ki so ga okronali na martinovo lanskega novembra, pa je Marko Šamperl – Francesco Guffante. Takole nam je povedal, kaj mu pomeni, da si nadene korantovo opravo:

The post NA SVEČNICO OB POLNOČI S KURENTOVIM SKOKOM ZAČETEK PUSTNEGA ČASA appeared first on Radio Slovenske gorice.

Prav na pustni torek, 21. februarja, pa Vrtec Lenart pripravlja čisto svojo pustno povorko in rajanje. Skupine se bodo ob 9.30 zbrale pred vrtcem in se odpravile na kratko povorko okoli vrtca. Pridružili se jim bodo tudi zaposleni in uporabniki VDC Polž Maribor – enota Mravlja Lenart ter stanovalci Doma sv. Lenarta. Povorka bo zaključila pot na vrtčevski ploščadi oziroma parkirišču, kjer se bo dogajanje nadaljevalo z rajanjem.

The post VRTEC LENART NA PUSTNI TOREK PRIPRAVLJA PUSTNO POVORKO IN RAJANJE appeared first on Radio Slovenske gorice.

Na pustno povorko in veselo druženje so vabljene skupine, posamezniki, otroci in odrasli, najizvirnejše maske pa bodo tudi nagrajene. Več o tem, kdo vse bo na povorki sodeloval in kako je s prijavami, pa Darja Ornik iz občinske uprave Lenart:

The post 30. PUSTOVANJE V LENARTU appeared first on Radio Slovenske gorice.

Nekoč je veljalo pravilo, da se smejo šemiti le moški, zlasti mladi fantje, in sicer od pustne nedelje do pepelnične srede. Danes temu ni več tako, saj se šemijo moški in ženske, stari in mladi, pustne šeme pa začnejo s svojimi obhodi že po svečnici, ki je ne glede na to, kdaj je pust, 2. februarja.

Pustne maske in običaji so kulturne prvine, ki so se skozi različna zgodovinska obdobja spreminjale. Vsako obdobje, sleherna pokrajina in ljudstvo je svetu mask in pustnih običajev dodalo kaj novega, svojega. V teku časa so se ohranile zlasti tiste pustne šege, ki so bile povezane s človekovo borbo za obstanek, z rodnostjo zemlje, uspevanjem domačih živali, življenjsko eksistenco …

Dravsko in Ptujsko polje ter Haloze in Slovenske gorice so tiste slovenske pokrajine, kjer najdemo številne še živeče tradicionalne pustne maske. Najznamenitejša maska tega področja je gotovo kurent ali korant:

Na Ptuju živijo peti letni čas, čas norčij in preganjanja slabega. Kljub temu, da ni večjih organiziranih dogodkov v okviru letošnjega Kurentovanja, tradicije niso prekinili. V sredo se je v starem mestnem jedru trlo kurentov in obiskovalcev, po neuradnih podatkih bi se naj zbralo okrog 700 kurentov, nekajkrat toliko pa je bilo tudi ljudi, ki so dokazali, da epidemija tradicije ne more zatreti. Tudi kdaj v zgodovini kurenti in druge maske niso bili zaželeni, a je v ljudeh to gibanje živelo ves čas:

Ob kurentu pa so drugi značilni tradicionalni pustni liki tega področja še pustni orači, hudič ali tajfl, rusa, medved, piceki, ploharji, kopjaši, baba deda nosi, pustni plesači, dornavski cigani, jürek in rabolj ter vile …

Jürek je znana rastlinska maska, spremlja ga rabolj – običaj njunih obhodov pa ohranjajo v Folklorni skupini Rožmarin Dolena:

Zanimiv je običaj vlečenja ploha, če v kraju med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke. Ploharji so znani v Slovenskih goricah, Halozah in na Dravskem polju. Cirkovška ploharija je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine:

Po Dravskem in Ptujskem polju pa je v tem obdobju slišati zagotovo tudi pokače. Veliko jih prihaja iz Etnografska društva Tržec:

Čeprav se je v teku časa marsikaj spremenilo, pa še danes velja, da šeme k hiši prinašajo srečo in dobro letino in da jih je zato treba obdarovati.

Velja povedati, da tudi v nedeljo uradne, tradicionalne povorke na Ptuju ne bo, a bo na ulicah našega najstarejšega mesta gotovo živahno.

The post PUST: ČAS NORČIJ IN PREGANJANJA SLABEGA appeared first on Radio Slovenske gorice.