Obiskovalce so najprej pozdravili zvoki Kungoške Pleh Muzike. Po recitaciji pesmi Jožeta Pučka Ko nam pojejo klopotci in glasbenem nastopu mlade violinistke Anamarije Tanev je sledil osrednji dogodek večera – kronanje nove princeske Spodnje Kungote. Po štirih letih je krono predala dosedanja princesa Mišela Kraševec, svoji naslednici Zoyi Piberčnik iz Gradiške. Zoya prihaja iz vinogradniške družine, dogajanja v kraju se redno udeležuje, nova vloga pa ji pomeni posebno čast, je ob tem povedala. Dogajanje so s pesmijo in tradicionalnimi melodijami popestrili tudi člani Društva upokojencev, za dobro voljo pa je z duhovito pesmijo Klopotec poskrbel Silvo Koder. Vrhunec večera je bila postavitev kar treh klopotcev, med njimi tudi krajevnega slovenjegoriškega tipa s štirimi kraki. Program je spremljal humor Draga Koradeta, zaključek pa je pripadel dekanu Cirilu Kocbeku, ki je blagoslovil klopotce in naravo.

Takole pa je o pesmi klopotca in njegovem pomenu v našem studi povedal Drago Korade:

^{Fotografija je simbolična.}

The post V SPODNJI KUNGOTI ZAZNAMOVALI 17. FESTIVAL KLOPOTEC appeared first on Radio Slovenske gorice.

V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci. O sv. Martinu nam je več povedal Drago Korade:

The post SV. MARTIN IZ MOŠTA NAREDI VIN’ appeared first on Radio Slovenske gorice.

Avtor monografije o preši, Drago Korade, nam pove, da lahko najstarejše zapise o lesenih prešah na slovenskem najdemo že pred letom 1800 in obstajajo zanesljivi viri, da so zelo podobne naprave za stiskanje sadja uporabljali že pred našim štetjem:

The post LESENA PREŠA EDEN OD NAJSTAREJŠIH SIMBOLOV VINOGRADNIŠTVA appeared first on Radio Slovenske gorice.

Klopotec je izvorno naš in ga kot takega ne poznajo nikjer drugje po svetu. Njegovo pesem je slišati v vinorodnih Radgonsko-Kapelskih goricah, v Halozah, na Goričkem in seveda v Slovenskih goricah. Manj pa na Dolenjskem, v Beli Krajini ali na Primorskem. Klopotec najdemo tudi pri naših sosedih na avstrijskem Štajerskem in v hrvaškem Zagorju.

Glede svojega temeljnega poslanstva – odganjanja ptičev – je tako rekoč neučinkovit, saj se ga ptiči več ne bojijo in so se na njegov klopot navadili. Bolj kot ptičem klopotec kravžlja živce nekaterim ljudem, ki ne sprejmejo, da je klopotec in njegova pesem nepogrešljiv del krajine.

Oskar Neuvirt, gasilec in pirotehnik v pokoju, zadnja leta pa aktiven tudi na turističnem področju, je pod Marijino cerkvijo na Gorci uredil pravo etnološko zbirko klopotcev:

Kot je v knjigi Klopotec zapisal ljubiteljski etnolog Drago Korade, danes klopotec privablja častilce vinske trte, grozdja in vina in vabi k trgatvi. Melodija klopotca pa je krona opravljenega dela narave in človeka. In ko se v vinogradu pod klopotcem sliši še glas harmonike in vinske napitnice, veš, da je tu vesela jesen.

The post KLOPOTEC – NEPOGREŠLJIV SIMBOL VINSKIH GORIC appeared first on Radio Slovenske gorice.

O postavljanju klopotca pri nas smo se pogovarjali z ljubiteljskim etnologom, tudi avtorjem knjige o klopotcu Dragom Koradom:

The post POSTAVITEV KLOPOTCA DEL LEPE SLOVENSKE TRADICIJE appeared first on Radio Slovenske gorice.

Na splošno velja, da so klopotce – sploh nekoč – postavljali ob cerkvenih praznikih, ugotavlja Drago Korade, raziskovalec naše kulturne dediščine. Skozi leta se pa je tudi to, podobno kot namembnost klopotca, spreminjalo:

The post KLOPOTCI VABIJO K VESELEMU DRUŽENJU appeared first on Radio Slovenske gorice.

Po tradiciji se klopotec postavlja na Anino ali Jakobovo, 25. ali 26. julija, nekateri to storijo na god Sv. Lovrenca 10. avgusta, drugi na veliki šmaren 15. avgusta, kot tisti skrajni čas pa se omenjata 24. avgust (goduje Sv. Jernej) in Mala maša 8. septembra.

Sicer pa bo ta konec tedna minil v znamenju številnih praznovanj v povezavi z godovnima dnevoma Sv. Ane in Sv. Jakoba, ki bosta sicer godovala 25. in 26. julija, a bo najbolj slovesno zagotovo na žegnanjsko nedeljo 24. julija.
Apostol Jakob je zelo priljubljen svetnik tudi v Sloveniji, kar dokazuje 68 cerkva, ki so mu jih posvetili ljudje. Mi smo najprej govorili z župnikom v župniji Sv. Jakoba Igorjem Ignacijem Novakom:

In kakšno bo praznovanje v Jakobskem Dolu to nedeljo?

Ana, Marijina mati, goduje skupaj z možem Joakimom in je tako tudi zavetnica za srečen porod, za blagoslov otrok, za srečno poroko in skladen zakon. Nam najbližja cerkev posvečena tej svetnici je v istoimenskem kraju in občini Sv. Ana v Slovenskih goricah. Govori župnik Tonček Fras:

The post NA ANINO IN JAKOBOVO BODO VINOGRADNIKI POSTAVLJALI KLOPOTCE appeared first on Radio Slovenske gorice.

Eno takšnih je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Kungota, ki letos zaznamuje 30-letnico organiziranega gasilstva v kraju. Obletnico društva so oplemenitili z izdajo zbornika, katerega avtor je eden izmed ustanovnih članov društva, Drago Korade, ki je prejel tudi naziv častni član društva. Za našo radijsko postajo je povedal nekaj več o praznovanju in o sami tradiciji gasilstva na Slovenskem:

The post MEDNARODNI DAN GASILCEV IN 30 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA SP. KUNGOTA appeared first on Radio Slovenske gorice.