Folklorna dejavnost v Sloveniji že desetletja predstavlja eno ključnih oblik ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Gre za živ stik z zgodovino, kjer se ohranjajo ljudski plesi, pesmi, oblačilna kultura, govor, šege in navade. Folklora v Sloveniji še vedno ključno prispeva k oblikovanju kulturne identitete Slovencev.
Kot poudarja etnolog dr. Tomaž Simetinger, folklorna dejavnost v Sloveniji poteka izključno na ljubiteljski osnovi:
Pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti se vsako leto odvijejo številna območna srečanja folklornih skupin, tako imenovana Maroltova srečanja, katera strokovno spremlja ravno Tomaž Simetinger. Tudi v letošnjem letu je tako obiskal že mnoge kraje in začutil duh folklore na terenu, po celotni državi:
Maroltovo srečanje v organizaciji lenarške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti je letos potekalo 30. marca na Sveti Ani in kot je ob tem povedala vodja lenarške območne izpostave Breda Slavinec, je tradicija folklore v Slovenskih goricah še posebej bogata:
Vsako leto se najboljše folklorne skupine pomerijo pa na državnem Maroltovem srečanju, letos bo to 7. junija v Žalcu. Gre za prireditev, ki presega golo predstavo – to je praznik kulture, kjer se pokaže vrhunec ljubiteljskega znanja in ustvarjalnosti.
Koreografi, vodje skupin, plesalci in godci predstavijo kompleksne in tehnično dodelane programe, ki so plod mesecev trdega dela. Obenem pa ta dogodek ni le tekmovanje. Je tudi seminar, navdih, priložnost za učenje in izmenjavo idej. In morda najpomembnejše – je dokaz, da folklorna dejavnost ni le spomin na preteklost, temveč živ element sedanjosti, ki povezuje, gradi in ustvarja.
