24. aprila zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane, ki spodbuja k razmisleku o pomenu hrane in njeni porabi.
Povprečen prebivalec Slovenije vsako leto zavrže 78 kilogramov hrane, 44 odstotkov vse odpadne hrane pa nastane v gospodinjstvih. Medtem ko 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je med osem in 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh.
Tematiki zmanjšanja izgub hrane je bil namenjen tudi današnji posvet v Ljubljani, ki so ga pripravili ministrstvi za okolje in za kmetijstvo ter Ekologi brez meja. Med vsebinskimi poudarki srečanja so bili upravljanje presežkov in donirane hrane ter ukrepi za več trajnostne hrane v restavracijah.
Tudi na OŠ Lenart so želeli zmanjšati količine odpadne hrane in so se tega lotili v sklopu evropsko podprtega projekta Erasmus. Več o tem pomočnica ravnatelja Simona Peserl Vezovnik:
OŠ Lenart je že v preteklih letih veliko pozornosti namenila ozaveščanju o odpadni hrani, tudi v projektu Hrana ni za tjavendan pod okriljem Eko šole. Tudi v tem projektu so učenci spremljali domače jedilnike in ugotavljali razloge za viške hrane v gospodinjstvu. Seveda so razmišljali tudi o tem, kaj bi lahko spremenili, da do zavržene hrane sploh ne bi prihajalo.
S temi aktivnostmi želi šola vsakega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambenih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni.
FOTO: OŠ Lenart
